SQUAMISH FESTIVAL

Drzi kot pribito. Ko se enkrat zaposlis, postanejo prosti dnevi toliko bolj cenjeni ter bolje izkorisceni. Minuli vikend sem tovrstne dni prezivel v obrobju mesta Squamish, priblizno 70 km severno od Vancouvra. V tihi dolini sredi narave, obdani z se zasnezenimi gorami ter gozdovi polnimi medvedov se je zgodil tridnevni glasbeni festival, ki slisi na ime Squamish Valley Music Festival. Z letosnjo odsotnostjo od doma sem zamudil ze svoj tradicionalni obisk Exit Festival-a v Srbiji ter domacega Schengenfest-a, tako sem se na vsak nacin hotel potolaziti z obiskom enega od tukajsnjih festivalov podobnega zanra. Tudi glavni akterji so bil bolj ali manj po mojem okusu, zato o udelezbi nisem veliko okleval. Glavno besedo so na odru prevzemali Queens Of The Stone Age, Vampire Weekend, Gogol Bordello ter mnogi drugi. Na svoj racun so prisli tudi ljubitelji elektronske in druge glasbe.

Tja sem se odpravil kot Volunteer, s prostovoljnim delom bi si prisluzil brezplacen obrok ter enodnevno vstopnico za koncert. Zacrtan plan je bil sledec: izmena naj bi trajala od 12:30 do 19:00, opravljal bi delo cuvaja na parkiriscu za kolesa obiskovalcev. Po opravljenem delu bi povecerjal ter se odpravil na koncertna prizorisca, zatem pa bi moral domov, saj prenocisce v kampu za enodnevno delo ne bi bilo vkljuceno.

S prijateljico Carlo sva si v petek priskrbela prevoz iz Vancouvra do Squamisha, ki pa je zamujal. Tako sva v Squamish prispela ob 14:00 in na delo ze posteno zamudila. Tamkajsnji organizator naju je, kot vsi Kanadcani, sprejel kot da se ne bi nic zgodilo – z nasmeskom na obrazu in nadprijaznostjo o kateri bomo se pisali. Dodelili so nam zapestnice in majice ter nas poslali na delo. Nase mesto so zasedeli ze drugi prostovoljci, zato sva midva dobila novo nalogo. Pregledovala sva vstopnice ter delila zapestnice za vstop v kamp ter koncertno prizorisce. Oddelala sva le 4 ure, zatem pa uzivala brez vecjega napora zasluzeni vstopnici.

Glavno prizorisce

Vampire Weekend

Pred odhodom sem si od cimra sposodil sotor, saj so mi pretekle izkusnje narekovale, da se zna zacrtan plan podreti. Ze ob prihodu sem odhitel v kamp ter se naredil Francoza. Poskusil sem, ali nase Volunteer zapestnice delujejo in sreca se mi je nasmehnila. Tako sem po hitrem postopku postavil sotor ter se odlocil, da bom tukaj prezivel vse 3 dni. Za vstop na koncertno prizorisce sem si ostale »nedelovne« dni le oblekel dodeljeno majico “Event Staff”, ki sem jo po vstopu pospravil nazaj v nahrbtnik. Tako sem prisparal $270 saj je tridnevna vstopnica v predprodaji znasala $180, kampiranje pa dodatnih $90. V primerjavi s podobnimi festivali v nasem delu Evrope je glede na velikost festivala ta znesek vesoljski. Cene hrane ter pijace znotraj prizorisca so bile tudi vrtoglave. Za moj okus ne najboljse, malo pivo (0,33l) je obiskovalca oskubilo za $8.

Tekom dneva sem se igral turista ter raziskoval okolico, spoznal nekaj zanimivih ljudi, si ogledal mesto in spil kaksno pivo v senci. 

Organizatorjev ter prostovoljcev niso pregledovali, zato sem lahko vstopal z obcutki srece, ko so ostali pred redarji na vhodu predajali imovino, jaz pa sem korakal mimo z nahrbtnikom z velikimi mrzlimi evropskimi pivi iz bliznje trgovine za $2,5. Samo prizorisce je bilo dobro ter lepo organizirano, koncerti niso zamujali, vse je bilo pregledno oznaceno. Izbiral sem med stirimi glavnimi odri ter nekaj manjsimi. Vzdusje med koncerti je bilo vsakic odlicno. Razlika med evropsko ter tukajsnjo publiko je opazna. Zdi se mi, da tukajsnji obozevalci veliko bolje podpirajo ter cenijo delo nastopajocih, posebno domacih izvajalcev. Na vsakem koraku je bilo zaslediti posameznike v vsemogocih kostumih, ki so sprozali veliko pozitivnih odzivov. 

Jutranji pogled skozi 'okno'

Prihod v mesto Squamish

Okolisko gorovje

Priljubljeni 'Beer Pong'

Party animal

bus-oder

Festival je nudil razgibano paleto ponudnikov hrane, oblacil, suvenirjev in podobnega. Glede na tukajsnji alkoholni zakon so v ogradah bili postavljeni t.i. Beer Gardens – koticki kjer se lahko pije. Med koncerti je pod odrskimi povrsinami pitje prepovedano, ceprav se tega nihce ne drzi. Vsak je imel v rokah embalazo, ki vsekakor ni vsebovala jogurta, cokoladnega mleka ali kreme za soncenje. Policija je ves potek festivala krozila naokoli ter kaznovala krsitelje. V zacetku deluje res cudno a sedaj, po dobrih dveh mesecih prakse, je ze nekaj povsem obicajnega. Nekaj neobicajnega pa je to, da so se koncerti na festivalu zakljucevali ob 23:00, DJ-ji so zakljucili ob 00:30, zatem so nas vse spodili iz prizorisca. Dogajanje se je preselilo v kamp, kjer so se mnozicne zasebne zabave zakljucevale ob svitu. Skupno se je pod odri Squamisha zgrnilo priblizno 17 tisoc ljudi.

Tukaj je se videoutrinek, za "boljsi obcutek" :)

Prebudil sem se v zgodnjem nedeljskem jutru saj sem moral ze popoldan na delo. Pospravil sem sotor ter se podal na pot »domov«. Po dobrih dvajsetih minutah stopanja so mi ustavili trije mladenici iz Edmontona, ki so vso pot do Vancouvra zvijali en spinel za drugim. »Doma« sem odspal se tri ure in se odpravil na delo.

Davor