To je pa res zadnji blog v tej vojni. Doma sva ze dobro leto in vam
dolgujeva opis zadnjih treh mesecev. Spomini so se kar zivi, fotografij je tudi
veliko, zato s tem ne bo tezav. Zataknilo se je v marcu, prisla je pomlad in z
njo spomladanska utrujenost glede visenja za ekranom. Vseeno pa dogajanja v
mestu nisva prezirala in nic zamudila, kot se za naju spodobi.
 |
| Cvetenje cesenj v mestu |
 |
| Dezevna nedelja, one man band |
17. marec je dan, ko pridejo Irci na svoj racun, mi pa jim pomagamo. Dan
Svetega Patrika ali St.Patrick’s Day
smo praznovali tudi v nasih vrstah, cel vikend. Lokacija zurke je bila seveda
pri nas v stanovanju, spet smo se dobro organizirali. Dress code je bila zelena
barva. Kitajci so nas spet sponzorirali z rekviziti za $1. Tako smo se zbrali v
sobotnem veceru, v dobri druzbi smo spet tekmovali v karaokah, pa se v cem
drugem. Zakljucilo se je v deteljicah.
Naslednji dopoldan smo se zvlekli na parado po centru, ki pa je imela nekaksen bozicni pridih, le v zeleni barvi.
Davor je pri Slovencih ze novembra narocil bakso Laskega, v upanju da naju
bo pricakala pod bozicnim grmickom. Vendar so bozickovi palcki zatajili in tako
smo jo ugledali sele proti koncu marca. Bozicek naju je olupil za $60, a je kot
zdravilo proti domotozju odlicno delovalo.
Ker sva oba zbiratelja znack iz Hard
Rock Café-jev, sva imela na spisku ‘obveznosti’ tudi obisk Hard Rock Casino-ja Vancouver. Pred kratkim odprt kompleks se nahaja precej ven iz
mesta, tako da nam je vzelo domala celo nedeljo. Do znacke pa sva le prisla.
Z zacetkom aprila sta naju z obiskom razveselila dobra prijatelja Luka in
Vesna, s katerima se druzimo ze celo studijsko obdobje ali se kaksno leto vec.
Skupaj smo preziveli dva razgibana tedna. Kmalu po njunem prihodu je Davor
oddelal svoj zadnji petek v Kanadi in se lahko gostoma bolje posvetil. V
pisarni je med kolektivom pustil viden in custven pecat, slovo se je zavleklo v
pozno popoldne, solz in daril ni manjkalo.
 |
| V pisarni |
Pred neboticnikom sta ga Luka in
Vesna pricakala s Starbucks-ovim
papirnatim kozarcem, v katerem pa ni bilo kave, ampak dobro zakamuflirano
poslovilno mrzlo pivo. Zatem so v bliznji pivnici nazdravili z se nekaj
sodelavci, zavleklo se je v neznano.
 |
| Sodelavke |
Naslednje jutro je bil na vrsti grunge
trip. 5.4.1994 je dan, ko si je Kurt Cobain, frontman skupine Nirvana sodil.
Natanko 20 let kasneje, 5.4.2014 smo se podali v njegov rojstni kraj Aberdeen,
ki lezi okoli 150km juzno od Seattla. Za Davorja je bil to poseben dogodek, saj
ga je Nirvana spremljala vsa najstniska leta pa se danes. Najeli smo avto,
namesto manjsega Volkswagna so nam dodelili pravega ameriskega Chrysler-ja za 8
ljudi. Bolj udobno ne bi moglo biti. Kljub relativno dolgi voznji in slabemu
vremenu, smo si dogajanje v avtu razvedrili tematiki primerno.
 |
| 'Grungerji' |
 |
| Seattle |
 |
| Dobrodoslica v Aberdeen |
Na cilj smo prispeli v popoldanskem casu in pohiteli do hise in mostu, kjer
je Kurt prezivljal otroska in najstniska leta. Vzdusje in vreme je bilo takemu
dnevu in glasbi primerno. Okolica mostu je ‘turisticno’ posvecena obozevalcem
Nirvane in preminulega glasbenika. Kurt je pod mostom prezivel del svojega
odrascanja, medtem je tam napisal tudi nekaj besedil. Po njegovi smrti so del
njegovega pepela posuli v reko Wishkah,
ki tece pod mostom.
Po tem custvenem dogodku smo se vrnili proti severu in se ustavili v
Seattlu, kjer smo tudi prespali. Za naju je bil to cetrti obisk. Luki in Vesni
sva ze kot skoraj domacina razkazala vse, kar je vredno ogleda.
Davor je prosti cas gostoma popestril tako, da jima je razkazal se
Victorio, kot ze veste je to prestolnica Britanske Kolumbije, ki se nahaja na Vancouver Islandu. Poleg ogleda mesta je
posebej omembe vredno to, da so se odpravili na ekspedicijo ogleda ork v svojem
naravnem okolju, nekaksnega simbola te province. Na agenciji so jih opozorili,
da je srecanje z orkami dobesedno loterija. Karta za $80 je bila v tem primeru
‘dobitna’, orke so se prikazale. Enotni so si bili, da je bilo to eno najlepsih
dozivetij doslej.
Vsi skupaj smo si v naslednjih dneh ogledali se Bowen Island, otocek nekoliko ven iz Vancouvra, primeren za
enodnevni izlet, se ena doza skoraj neokrnjene narave.
Davor je medtem zakljucil s prenasanjem slovenskega ljudskega izrocila
tamkajsnjim Slovencem. V casu druzenja z njimi so se nanj zelo navezali in o
njegovem odhodu nikakor niso zeleli slisati. Na zadnji vaji so nazdravili ter
si obljubili, da se niso zaplesali zadnjega plesa.
 |
| Slovenian Society Vancouver |
Ostale dni smo preziveli po mestu in okolici, dobre volje in vragolij ni
manjkalo. Uprizorili smo tudi prvo od nasih poslovilnih fest, za piko na i sva
ju nalozila z vsem, kar nisva potrebovala do najinega prihoda domov.
 |
| XXL |
 |
| Najina posiljka domov :) |
Davor je ze naslednji dan spakiral in se odpravil na sever do Tineta. Z
avtobusom je krenil proti Skalnatemu gorovju, t.i. Rocky Mountains. Tine je s svojim avtom krenil iz Edmontona in sta
se tako dobila v Jasper National Park-u
ter skupaj nadaljevala teden v znamenju divjine, hipijev in begom pred medvedi.
V tednu dni sta se vozila skozi Jasper,
Banff, Lake Louise, Calgary, Edmonton, ter vse kar ju je vmes pritegnilo.
Vse skupaj je zneslo 2700 km.
 |
| Jasper |
 |
| Nenapovedan vecer s hipiji |
 |
| Athabasca falls |
 |
| S Tinetom |
 |
| Itinerarij |
Medtem, ko se je Davor nekje na severu ‘boril’ z medvedi, je Matej v
downtownu ‘obiskal’ 4/20 Weed Day –
mednarodni dan konoplje. Na obmocju Vancouver
Art Gallery policisti obkolijo nekaj tisoc zeliscarjev, ki tisti dan skupaj
poletijo v dezelo miru. Dovoljena je svobodna preprodaja in konzumacija vseh
konopljinih izdelkov.
 |
| Zeliscarji |
Zadnje dejanje v Vancouvru je bila glavna poslovilna festa in slovo od tamkajsnjih
prijateljev, ki so zaznamovali najino leto od doma. Spet smo si dali duska in
formatirali mozgane za nekaj ur. Kot vse v tem letu, je tudi ta festa vec kot
uspela, sosedje so ponovno zvonili, tradicionalno smo pozdravili sonce.
Dva dni zatem je Davor z rahlo grenkim priokusom pomahal Vancouvru v slovo.
Preko Seattla je za teden dni odletel v New York. Zacelo se ni ravno roznato,
saj so zaradi slabega vremena morali prisilno pristati nekje sredi ZDA in
cakati 4 ure. Ob prihodu na cilj ga je pricakala divja nevihta, v hostel je
prispel sredi noci, premocen do kosti. Po New Yorku je bila na vrsti Srednja
Amerika, za vstop v Panamo je bilo potrebno imeti potrdilo o cepljenju proti
rumeni mrzlici, zato je cepivo poiskal v New Yorku pri nekem Rusu, oblecenemu v zdravnika.
Pojavili so se stranski ucinki, tako se je drogiran vlekel od klopce do klopce in
se smilil sam sebi. Tudi to je minilo in zaceli so se lepsi dnevi. Sprehodil se
je mimo glavnih atrakcij, misli pa so ze bezale naprej.
 |
| Domacinka |
 |
| Times Square |
 |
| Iz Rockefeller Centra |
Sledila je Kostarika, kjer
se je srecal s prijateljema Gregorjem in Simonom. V 25-dnevnem potepu so
precesali se Panamo in Nikaragvo. Prigod je bilo malo morje, zato naj spregovorijo spodnji utrinki.
 |
| Ciudad de Panama |
 |
| Bocas del Toro |
 |
| Isla de Ometepe |
 |
| Isla de Mais |
Medtem pa je Matej oddelal se svoje zadnje dni v Zari. 10. maja se je
poslovil od vseh sodelavcev, 12. maja pa je z letalom odletel na vzhod Kanade,
v francosko govorec Quebec City. Tukaj se je zanj zacelo 24 dnevno potovanje vse
do Toronta. Na tem koncu je Matej bolj podrobno spoznal kako je bila Kanada
ustanovljena, se v Quebec City-ju sprehodil cez grice, kjer so potekali odlocilni
boji za osamosvojitev drzave, v Montrealu je po slabem letu ponovno zacutil mocan
evropski vpliv in se na trenutke pocutil kot da je v Franciji. V glavnem
Kanadskem mestu Ottawi si je odznotraj ogledal parlament ter se sprehodil po
pravljicnem Rideau Canal-u.
 |
| Chateau Frontenac Hotel, Quebec City |
 |
| Montreal |
 |
| Rideau Canal & Parliament Hill, Ottawa |
Zakljucek se je zgodil v Torontu, kjer sva se glavna akterja enoletne
avanture ponovno snidla. Na hitro sva si obnovila pravkar doziveti pestri mesec. Toronto sva si
vzela 'na easy', nekaksen enotedenski pocitek pred odhodom v Slovenijo. Davor
si je prenocisce priskrbel pri Carlini sestri Alessandri, Matej pa v hostlu 10
min juzneje. Vseeno pa sva pohitela do bliznjih Niagarskih slapov, se povzpela na 553 m
visoki CN Tower ter si za $11
ogledala MLB Baseball tekmo domacega
mostva Toronto Blue Jays.
 |
| Toronto |
 |
| Rogers Centre |
 |
| Kensington Market |
 |
| Iz CN Tower-ja |
 |
| Niagara Falls |
Ostalo je
minilo v znamenju druzenja z lokalci po najbolj zanimivih klubih ter soseskah v
mestu. Zadnji akt je bilo zaprtje bancnih racunov in mrzlo pivo v Hard Rock Cafe-ju.
 |
| Matej, Davor, Alessandra, poslovilno pivo |
 |
| Goodbye |
 |
| Goodbye 2.0 |
Odhoda se na nek nacin nisva zavedala, zbujali so se nama cudni obcutki.
Leto od doma naju je posteno zdelalo, na pozitiven nacin. Prizemljitev je
trajala se nekaj mesecev, najbrz pa se dodobra ne bova prizemljila nikoli vec.
Duse se pred iskanjem podobnih dozivetij v prihodnje ne bodo vec pomirile.
 |
| Nekje nad Grenlandijo |
